nedelja, 24. junij 2007

Izola, moj drugi dom

DON MENTONI BAND: NA OBALI

Na obali sonce sije,
včasih res tud veter brije;
na obali luštn je vsak dan.
Vedno vroča so telesa,
ki obljubljajo nebesa;
v Portorožu nikdar nisi sam.
Zvečer pa greš u mesto,
dol na cesto,
da izbereš si nevesto
in odpelješ jo en mejčkan stran.
Luna gleda se u morju,
rdeče učke na obzorju;
na obali nikdar nisi sam.
Morski zrak mi odgovarja,
tud če nimam dost denarja,
bom na obali preživel dopust.
Če je vroče v vodo skočm,
če sem len se pa ne zmočim;
14 dni nasmeh ne gre iz ust.


Po dolgem času sem bila v sredo spet v Izoli. Ne vem zakaj, ampak vedno, ko pridem v ta kraj se mi nariše nasmeh na obrazu in ne mine dokler ne odidem. Ne bom vam razlagala podrobnosti, ampak saj si predstavljate: sonce, morje, stara klapa.....je še kaj lepšega?

2 komentarja:

Vesna... pravi ...

Punči... je simple... je morje tam...

Zgagica pravi ...

Vesna....si nam manjkala....