Vidim jo, ko se sprehajam po mestu, čutim jo, kako se prebuja in mi teče po žilah, voham jo v zraku....ah pomlad prihaja. Vsako jutro se prebuja z mano in v meni. Na uho mi šepeta in me nagovarja, naj naredim kakšno neumnost, ter mi riše širok nasmeh na oraz-
.
In če se bom v naslednjih dneh obnašala kot, da sem nekoliko čez les, je zato kriva pomlad. Ko bo potrkala na vaša vrata, jo pozdravite s toplim nasmehom in jo sprejmite pod svojo streho. Vam povem, da ni boljše družbe od nje.
