Zebeee!

Evo me pa sem v Estoniji! Na Brniku ni bilo nobenega problema. In tako sem zacela z mojim prostovoljnim delom. Z otroci je prav zabavno. Rišemo, barvamo, izdelujemo veternice....no vsaj poskušamo. Res je super. Otroci so me lepo sprejeli kjub temu, da ne znam estonščine. V prihodnosti pa bomo delali cocktaile in se učili angleščino. Odkar sva z Vesno tam je mladinski center zasijal v lepši luči saj smo stene okrasili z risbicami otrok in s punčkami iz volne. Ti otroci imajo toliko energije za ustvarjanje pa nimajo nikogar ki bi se ukvarjal z njimi. Imajo plesne vaje in kuhanje to pa se mi zdi da je vse. Jaanika pa je odlična šefica, samo malo premalo je zagnana.

To je za enkrat vse, se še kaj javim.

Al Kaida undercover

Dragi moji! Vem , da ste dolgo čakali na naslednji post. Moja true story vas sigurno ne bo pustila ravnodušnih in morda boste celo pomislili, da je bilo vredno čakati. Pa pojdimo lepo po vrsti.

Končno je nastopil težko pričakovani prvi april. To je vsekakor moj dan. Poleg dneva norcev je ta dan prav tako uradni začetek mojega prostovoljnega dela v Estoniji. Bila sem v pričakovanju. Začelo se je precej vzpodbudno. Sveža žemljica s sirom in jutranja kava. Mmmmm… Prišel je Bojan(za vse ki ne veste šofer DŠIS-a v Mariboru, mimogrede zelo prijazen možakar) na poti sva srečala našo Bezno (Vesna, oprosti J) in potem smo se skupaj odpravili v Gradec. Običajno oddajanje prtljage…in potem se je začelo. Uslužbenci letališča, ki so se ukvarjali z nama so nama prijazno povedali, da bi se morala presesti na navaden voziček. Po parih minutah sva si uspeli izboriti, da se bom na navadnem vozičku peljala le skozi magnetna vrta. (Ne sprašujte zakaj!) Vse lepo in prav. Ko sem bila ne preveč udobno nameščena na navadnem vozičku, so dvignili moj voziček na rentgen za prtljago in hoteli »slikati akumolatorje«. Si predstavljate to komedijo?!?!? Kaj šele ko sva jima poskušali že petič (še vedno neuspešno) razložiti da imam dry(suhe) batteries in ne drei(tri) batteries. In potem kaplja čez rob. Hoteli so mi vzeti akumulaorje iz vozička da bi jih spustili čez rentgen. Kaj???? To sploh ne bi bil tak problem, če ne bi bilo treba odšraufat celega sedeža da prideš do akumulatorjev. Razložili sva, da se to ne da in da lahko samo serviser vzame akumulatorje iz vozička. Da sploh ne omenjam vseh poskusov, ko sva se zaman trudili razložiti, da sem že potovala z letalom in da nikoli nisem imela problemov. Vse zaman. Neka ženska mi je potem pojasnjevala da je lahko nevarno če ne morejo pogledati akumulatorjev pod rentgenom. Kaj za vraga je lahko nevarno?!?!?! Ja če niste vedeli je škatla v kateri sta akumulatorja tako zelo velika, da vanjo brez problema skrijem kakšno ročno bombo, pa kaj eno, pet jih spravim tja noter. In še za vse tiste, ki ne veste. Da!!! Delam za Al Kaido, (Osama Bin Laden pa je moj najboljši kolega. En teden nazaj sva igrala šah pri meni doma). Ne moreš verjet! Dovolj ironije in cinizma! Ampak vseeno! Kot da sem teroristka. In ko so se že končno odločili, da nisem za na letalo zaradi mojega »nevarnega« vozička so nama vrnili prtljago. Kasneje sva spraševali zakaj točno nisva mogli leteti in takrat so nama navedli naslednje vzroke:

-voziček je nevaren, ker ga ne morejo rentgensko pregledati ne sme na letalo

-kar na enkrat sem tudi potrebovala »medical certification« za voziček. Nikoli še nihče ni niti omenil da kaj takšnega sploh obstaja kaj šele da bi to potrebovala

-hoteli so vedeti mojo diagnozo in ko sem jim jo povedala in celo napisala (arthorogripossis) so rekli da za kaj takšnega še niso slišali in če jim lahko povem kakšno drugo ime za to bolezen (eeem….nekako ni drugega imena…)

-karta ni bila pravilno rezervirana za voziček čeprav je gor pisalo da gre za električni voziček.

V glavnem ko jim dokažeš, da maš prav najdejo drug izgovor da te ne spustijo na letalo. Meni se je vse skupaj zdelo (se opravičujem za izraz) jebanje v glavo!!! Direkt!!!

Da skrajšam zgodbo…To je kršenje človekovih pravic. Nobenega potnika ne bi smeli zavrniti, ker je na električnem vozičku. Če nimajo ustreznih naprav, da bi pregledali voziček, to ni moj problem, ampak njihov. Upam, da bo jutri več sreče na Brniku. Pa da ne pozabim dodati še ene pripombe. Toliko o enakopravnosti, tolerantnosti in enakih možnostih za vsakega prebivalca Evrope. Avstrijci so vedno veljali za zgled. Zakaj že????

Res bi rada vaše mnenje o vsem skupaj. Obljubim, da se bom redno oglašala iz Estonije, da boste vedno na tekočem, kaj se dogaja z mano.

Rada vas mam!!! Pa pogrešala vas bom!!!!