Mogoče bo na prvi pogled res izgledalo, da nimam kaj za počet, in da tarnam nad vremenom. Ne! Nočem jamrat! Ampak kje je še to svet videl.
V soboto je bil tak lep sonček. Pa kako je blo toplo! Ležala sem v ležalniku precd hišo , v kratkih rokavih, bosa, s sladoledom v roki in se nastavljala sončnim žarkom. Pravljično. Razmišljala sem že kako bom naslednji vikend odnesla domov vse debele puloverje in jopice in šla v šoping, da osvežim svojo omaro.
In danes... gledam skozi okno, vse je belo in še kar sneži...nič več sledi o pomladi in o kratkih rokavih. Kje je bil ta sneg dva meseca (je rekla Mija). Jaz pa se ne strnjam z njo. Kar se mene tiče mi ji ljubše če snega sploh ni. Naj bo v gorah za tiste ki se radi predajajo zimskim užitkom. Nič ne rečem...res je lepo če si v toplem zavetju svoje sobice in gledaš ven kako poplesavajo snežinke po nebu...pa vseeno...jaz bi poletje in dogodivščine!!!!
Kje si pomlad, nestrpno te pričakujem!!!
ponedeljek, 19. marec 2007
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar