Sanje

Zadnje čase veliko razmišljam o tem, kaj se zgodi z nami ko odrastemo. Okolje nas prisili, da pozabimo na obljube, ki smo si jih zadali kot otroci in potlačimo svoje sanje tako globoko, da jih le težko privlečemo na plano. Vedno bolj se mi zdi, da zares nikoli ne bom odrasla, da se bo v meni vedno oglašal otrok ki me bo prigovarjal naj sledim svojim sanjam. Ja še vedno sem otrok: še zmeraj sem radovedna, nagajiva, še vedno verjamem v ljubezen, v pravlice in v srečne konce. Še vedno si želim hiške na drevesu ob morju, kamor bi se lahko skrila pred svetom in flover povewer kombija s katerim bi se peljala novim dogodivščinam naproti. Nekoč sem slišala stavek, ki mi še vedno odzvanja v ušesih: "So sanje ki jih sanjamo in so sanje ki jih živimo." Vam želim vam lepe sanje, delček mojih pa delim z vami!

Teden žalovanja!

Teden, ko so šli moji dragi prijatelji smučat. Kako rada bi šla z njimi. Ko samo pomislim na tisto idilično gorsko vasico, Bivio, jeger, ah...... grem, ker drugače bom postala preveč čustvena. Vse ostale, ki smo zaradi takšnih ali drugčnih razlogov ostali doma pa prosim , da mi napišete kak tolažilen komentar, da ne bom preveč žalostna.

Iskrice v očeh

Danes sem takšne volje, da je najboljše zdravilo zasanjana glasba in pisanje bloga, vse to dene tako dobrodejno. Ljubljana je vsa v lučkah. Danes sta, poleg žive glasbe in kuhanega vina, Tina in Barbara sestavili popolno praznično vzdušje na "Pločniku". Ni lepšega kot v predbpžičnem času klepetati z najboljšimi prijateljicami. Vsaka s svojo zgodbo, vsaka s svojimi malimi in velikimi željami. Tako malo potrebno, da pobegneš vsakdanji rutini in se vrneš nazj v čas ko si bil še "mlad in neumen". Razpravljale smo o ljubezni, na ta račun smo potočile tudi kakšno solzico. Čeprav se zdi čudno, ampak včasih si preprosto ne vzamemo časa za najboljše prijatelje, čeprav je bil čas , ki smo ga preživele skupaj popolen.

Potem pa se je zgodilo... Prišla sem nazaj v Rožno in polna navdušenja naletela na kisle in zamorjene obraze. Kaj se je zgodilo z rožno? Včasih smo cele noči peli skupaj, zdaj pa vsak v svojem kotu.

No meni je važno, da mam moje ljube prijatelje, da lahko grem z njimi gledat lučke in pit kuhano vino. Zato: Barbi in Tina, hvala vama, ful je bo fajn. Fajn je blo delit z vama zgodbice. Upam da kmalu ponovimo.