Življenje ene Zgagice!: avgust 2007

Dragi moji. Zalotila sem se, da delam eno veliko napako. Dva tedna se pogovarjam samo o izmenjavi v Franciji, medtem ko tiste iz Estonije niti ne omenim. Tako pač je. Nekatere stvari nam bolj druge manj zlezejo pod kožo, pa vendar je vsaka taka izkušnja vredna omembe. Lahko bi vam nakladala ure in ure , pa se mi zdi bolj primerno, da vam pokažem in pokomentiram slike. Prepričana sem, da ste tega bolj veseli kot dolgih postov. Pa začnimo:

Temu bi enostavno lahko rekli skupinsko delo. Čepreav na sliki izgleda, kot, da se na smrt dolgočasim je bilo prav zanimivo, saj smo govorili o možnih prihodnjih projektih. Kadar so v igri nove izmenjave nikoli ni dolgčas.

Še ena slika skupinskega dela. Ma smo bli pridni ;)

Moj najljubši dan na celotni izmenjavi. Predstavljajte si, da sem čisto sama splezala na to leseno hiško. In to dvakrat!!! Bilo je nepozabno, predvsem pa zelo naporno.

Joj se mamo radi. Vsekakor je bil eden izmed čarov izmenjave tudi ta, da smo se non-stop objemali. Kaj je lepšega kot to.

Še ena skupinska slika razen Teje ki žal ni mogla gor in Leje, ki je slikala.

No, to pa so moji plezalni podvigi. Če dobro pogledate se tu že spuščam na realna tla.

Ne preveč posrečena simulacija ruske KGB enote. Tem fantom se je na obrazu videlo, da muhi ne bi nič hoteli. So pa bli simpatični in predvsem smešni.

Ogledali smo si še močvirje. Stvaritelj lesene poti, ki jo lahko vidite na slikah ima ženo na vozičku.Ker je hotel, da si tudi ona ogleda lepote močvirja, ji je naredil več kot kilometr dolgo leseno pot po močvirju. Vsekakor vredno ogleda.

Barbara brez cigareta...kaj takega!!!

Hoja po močvirjo pa je bila za Helin malo prenaporna in je reva omedlela, na srečo se je vse dobro izteklo.

Tudi streljali smo se!!! Žal pa se sama paintballa nisem udeležila, ker me je kuhala vročina in sem samo počivala v senčki.

Avto, ki so ga prejeli invalidi v sovjetskih časih v Estoniji, vendar ga je država kasneje vzela nazaj. Precej fajn pogruntavščina, jaz bi tudi imela avto.

Dan v Parnu. Simpatično obmorsko mestece, ki ga estonci imenujejo kar poletna prestolnica. Plaže so peščene , vendar pa je bila voda zelo hladna.

Poleg lesene hiške in močvirja pa smo imeli tudi možnost skakanja po trampolinu. Nameesto mene je skakala Lea, vendar nisem bla nič prikrajšana saj me je metalo več kot pol metra v zrak...škoda, da se ne vidi na sliki. Posledica trampolina je bila, da me je še en teden vse bolelo, ko pa sem še isti večer legla v posteljo se imela občutek, da še vedno skačem.

KGB zgodbe še ni konec, saj so nas potem prijazni strički zaklenili v zapor. Precej zanimiva izkušnja, na spodnjih slikah pa si lahko ogledate dvorišče zapora.