Žalostna vest

Zaradi hudega zanemarjanja brezbrižne lastnice, je v mukah in osamljenosti preminil naš dragi blog Življenje ene Zgagice. Pogreb bo jutri v najožjem družinskem krogu.

Žalujoča in skesana Zgagica

presenečenje

Še vedno sem tu, stara dobra Zgagica! Zaradi mojega prenatrpanega urnika ne utegnem pisati bloga, zato sem mu privoščila malo počitka. Upam da razumete. Ko bo pa konec vseh divjanj okoli, se bom pa bolj posvetila pisanju. Želim vam dolgo vroče poletje.
Vse dobro!

pomlad

Vidim jo, ko se sprehajam po mestu, čutim jo, kako se prebuja in mi teče po žilah, voham jo v zraku....ah pomlad prihaja. Vsako jutro se prebuja z mano in v meni. Na uho mi šepeta in me nagovarja, naj naredim kakšno neumnost, ter mi riše širok nasmeh na oraz-
.
In če se bom v naslednjih dneh obnašala kot, da sem nekoliko čez les, je zato kriva pomlad. Ko bo potrkala na vaša vrata, jo pozdravite s toplim nasmehom in jo sprejmite pod svojo streho. Vam povem, da ni boljše družbe od nje.

Sanje

Zadnje čase veliko razmišljam o tem, kaj se zgodi z nami ko odrastemo. Okolje nas prisili, da pozabimo na obljube, ki smo si jih zadali kot otroci in potlačimo svoje sanje tako globoko, da jih le težko privlečemo na plano. Vedno bolj se mi zdi, da zares nikoli ne bom odrasla, da se bo v meni vedno oglašal otrok ki me bo prigovarjal naj sledim svojim sanjam. Ja še vedno sem otrok: še zmeraj sem radovedna, nagajiva, še vedno verjamem v ljubezen, v pravlice in v srečne konce. Še vedno si želim hiške na drevesu ob morju, kamor bi se lahko skrila pred svetom in flover povewer kombija s katerim bi se peljala novim dogodivščinam naproti. Nekoč sem slišala stavek, ki mi še vedno odzvanja v ušesih: "So sanje ki jih sanjamo in so sanje ki jih živimo." Vam želim vam lepe sanje, delček mojih pa delim z vami!

Teden žalovanja!

Teden, ko so šli moji dragi prijatelji smučat. Kako rada bi šla z njimi. Ko samo pomislim na tisto idilično gorsko vasico, Bivio, jeger, ah...... grem, ker drugače bom postala preveč čustvena. Vse ostale, ki smo zaradi takšnih ali drugčnih razlogov ostali doma pa prosim , da mi napišete kak tolažilen komentar, da ne bom preveč žalostna.

Iskrice v očeh

Danes sem takšne volje, da je najboljše zdravilo zasanjana glasba in pisanje bloga, vse to dene tako dobrodejno. Ljubljana je vsa v lučkah. Danes sta, poleg žive glasbe in kuhanega vina, Tina in Barbara sestavili popolno praznično vzdušje na "Pločniku". Ni lepšega kot v predbpžičnem času klepetati z najboljšimi prijateljicami. Vsaka s svojo zgodbo, vsaka s svojimi malimi in velikimi željami. Tako malo potrebno, da pobegneš vsakdanji rutini in se vrneš nazj v čas ko si bil še "mlad in neumen". Razpravljale smo o ljubezni, na ta račun smo potočile tudi kakšno solzico. Čeprav se zdi čudno, ampak včasih si preprosto ne vzamemo časa za najboljše prijatelje, čeprav je bil čas , ki smo ga preživele skupaj popolen.

Potem pa se je zgodilo... Prišla sem nazaj v Rožno in polna navdušenja naletela na kisle in zamorjene obraze. Kaj se je zgodilo z rožno? Včasih smo cele noči peli skupaj, zdaj pa vsak v svojem kotu.

No meni je važno, da mam moje ljube prijatelje, da lahko grem z njimi gledat lučke in pit kuhano vino. Zato: Barbi in Tina, hvala vama, ful je bo fajn. Fajn je blo delit z vama zgodbice. Upam da kmalu ponovimo.

Nov Blog

Odkar smo imeli izmenjavo z Italijani, se spogledujem z idejo, da bi naredila internetno stran o prilagojenosti Slovenije. Pri tem sem naletela na kar nekaj ovir:
Nisem najbolj spretna pri izdelovanju internetnih strani (beri: nimam pojma).
Tukaj se blog izkaže za zelo dobro rešitev, saj je prav tako viden širši javnosti, kot spletna stran, le da ga je precej lažje »postavit«

Ideja, da bi na internetu opisala (ne)prilagojenost cele Slovenije je utopija, zato pa bi lahko obdelala Ljubljano ali vsaj center podrobno, ostalo pa kolikor bi se dalo. Pri tem sem računala na vašo pomoč. Če poznate katero koli javno zgradbo, trgovino, restavracijo, knjižnico….., ki je prilagojena invalidkom mi prosim povejte. Pri tem se mogoče lahko zgodi, da je imel kdo od vas dobre izkušnje v kakšnem lokalu (npr veliko stranišče) in bi to lahko bil pomemben podatek za moj novi blog. Mogoče o tem malo kasneje. Za začetek me zanima predvsem kakšna se vam zdi ideja .
Razmišljala sem, da bi izdelavo bloga povezala tudi z faksom in z društvom DŠIS, in bi naredila cel projekt iz tega. Tako ali tako je ena od mojih obveznosti na faksu akcijski načrt, tako da lahko združim prijetno s koristnim, oziroma obveznosti s prijetnim in koristnim.
Moja vizija je, da bi na novem blogu obstajal seznam z podrobnim opisom vseh prilagojenih stavb, z naslovom, telefonsko številko ali spletno stranjo. Poleg tega bi bil zemljevid, kjer bi bile vse prilagojene stavbe označene. No to bi bilo v kratkem vse. Glede na to, da je vsa stvar le ideja, vas prosim za vaše mnenje ali predloge. Karkoli boste napisali, mi bo v pomoč. Če pa enkrat do projekta res pride, bom sigurno potrebovala prostovoljce… se kdo javi?