Življenje ene Zgagice!

Žalostna vest

2009-02-26T16:07:00.002+02:00

Zaradi hudega zanemarjanja brezbrižne lastnice, je v mukah in osamljenosti preminil naš dragi blog Življenje ene Zgagice. Pogreb bo jutri v najožjem družinskem krogu.

Žalujoča in skesana Zgagica

presenečenje

2008-06-04T15:16:00.002+03:00

Še vedno sem tu, stara dobra Zgagica! Zaradi mojega prenatrpanega urnika ne utegnem pisati bloga, zato sem mu privoščila malo počitka. Upam da razumete. Ko bo pa konec vseh divjanj okoli, se bom pa bolj posvetila pisanju. Želim vam dolgo vroče poletje.
Vse dobro!

pomlad

2008-02-15T13:27:00.004+02:00

Vidim jo, ko se sprehajam po mestu, čutim jo, kako se prebuja in mi teče po žilah, voham jo v zraku....ah pomlad prihaja. Vsako jutro se prebuja z mano in v meni. Na uho mi šepeta in me nagovarja, naj naredim kakšno neumnost, ter mi riše širok nasmeh na oraz-
.
In če se bom v naslednjih dneh obnašala kot, da sem nekoliko čez les, je zato kriva pomlad. Ko bo potrkala na vaša vrata, jo pozdravite s toplim nasmehom in jo sprejmite pod svojo streho. Vam povem, da ni boljše družbe od nje.

Sanje

2007-12-27T02:07:00.000+02:00

Zadnje čase veliko razmišljam o tem, kaj se zgodi z nami ko odrastemo. Okolje nas prisili, da pozabimo na obljube, ki smo si jih zadali kot otroci in potlačimo svoje sanje tako globoko, da jih le težko privlečemo na plano. Vedno bolj se mi zdi, da zares nikoli ne bom odrasla, da se bo v meni vedno oglašal otrok ki me bo prigovarjal naj sledim svojim sanjam. Ja še vedno sem otrok: še zmeraj sem radovedna, nagajiva, še vedno verjamem v ljubezen, v pravlice in v srečne konce. Še vedno si želim hiške na drevesu ob morju, kamor bi se lahko skrila pred svetom in flover povewer kombija s katerim bi se peljala novim dogodivščinam naproti. Nekoč sem slišala stavek, ki mi še vedno odzvanja v ušesih: "So sanje ki jih sanjamo in so sanje ki jih živimo." Vam želim vam lepe sanje, delček mojih pa delim z vami!

Teden žalovanja!

2007-12-17T19:52:00.000+02:00

Teden, ko so šli moji dragi prijatelji smučat. Kako rada bi šla z njimi. Ko samo pomislim na tisto idilično gorsko vasico, Bivio, jeger, ah...... grem, ker drugače bom postala preveč čustvena. Vse ostale, ki smo zaradi takšnih ali drugčnih razlogov ostali doma pa prosim , da mi napišete kak tolažilen komentar, da ne bom preveč žalostna.

Iskrice v očeh

2007-12-05T00:20:00.000+02:00

Danes sem takšne volje, da je najboljše zdravilo zasanjana glasba in pisanje bloga, vse to dene tako dobrodejno. Ljubljana je vsa v lučkah. Danes sta, poleg žive glasbe in kuhanega vina, Tina in Barbara sestavili popolno praznično vzdušje na "Pločniku". Ni lepšega kot v predbpžičnem času klepetati z najboljšimi prijateljicami. Vsaka s svojo zgodbo, vsaka s svojimi malimi in velikimi željami. Tako malo potrebno, da pobegneš vsakdanji rutini in se vrneš nazj v čas ko si bil še "mlad in neumen". Razpravljale smo o ljubezni, na ta račun smo potočile tudi kakšno solzico. Čeprav se zdi čudno, ampak včasih si preprosto ne vzamemo časa za najboljše prijatelje, čeprav je bil čas , ki smo ga preživele skupaj popolen.

Potem pa se je zgodilo... Prišla sem nazaj v Rožno in polna navdušenja naletela na kisle in zamorjene obraze. Kaj se je zgodilo z rožno? Včasih smo cele noči peli skupaj, zdaj pa vsak v svojem kotu.

No meni je važno, da mam moje ljube prijatelje, da lahko grem z njimi gledat lučke in pit kuhano vino. Zato: Barbi in Tina, hvala vama, ful je bo fajn. Fajn je blo delit z vama zgodbice. Upam da kmalu ponovimo.

Nov Blog

2007-10-06T23:14:00.000+02:00

Odkar smo imeli izmenjavo z Italijani, se spogledujem z idejo, da bi naredila internetno stran o prilagojenosti Slovenije. Pri tem sem naletela na kar nekaj ovir:
Nisem najbolj spretna pri izdelovanju internetnih strani (beri: nimam pojma).
Tukaj se blog izkaže za zelo dobro rešitev, saj je prav tako viden širši javnosti, kot spletna stran, le da ga je precej lažje »postavit«

Ideja, da bi na internetu opisala (ne)prilagojenost cele Slovenije je utopija, zato pa bi lahko obdelala Ljubljano ali vsaj center podrobno, ostalo pa kolikor bi se dalo. Pri tem sem računala na vašo pomoč. Če poznate katero koli javno zgradbo, trgovino, restavracijo, knjižnico….., ki je prilagojena invalidkom mi prosim povejte. Pri tem se mogoče lahko zgodi, da je imel kdo od vas dobre izkušnje v kakšnem lokalu (npr veliko stranišče) in bi to lahko bil pomemben podatek za moj novi blog. Mogoče o tem malo kasneje. Za začetek me zanima predvsem kakšna se vam zdi ideja .
Razmišljala sem, da bi izdelavo bloga povezala tudi z faksom in z društvom DŠIS, in bi naredila cel projekt iz tega. Tako ali tako je ena od mojih obveznosti na faksu akcijski načrt, tako da lahko združim prijetno s koristnim, oziroma obveznosti s prijetnim in koristnim.
Moja vizija je, da bi na novem blogu obstajal seznam z podrobnim opisom vseh prilagojenih stavb, z naslovom, telefonsko številko ali spletno stranjo. Poleg tega bi bil zemljevid, kjer bi bile vse prilagojene stavbe označene. No to bi bilo v kratkem vse. Glede na to, da je vsa stvar le ideja, vas prosim za vaše mnenje ali predloge. Karkoli boste napisali, mi bo v pomoč. Če pa enkrat do projekta res pride, bom sigurno potrebovala prostovoljce… se kdo javi?

Svoboda...ja pa kaj še!!!

2007-09-13T23:39:00.000+02:00

Ne vem zakaj, ampak prav zares me je razburila in malo prestrašila novica o nekem internetnem programu Second Life. To je virtualni svet, kjer dejansko lahko spoznavaš nove ljudi, služiš denar, se zabavaš.... delaš vse kot v resničnem svetu. Tudi nekatera podjetja imajo prostor tam. V ta program je prijavljenih skoraj 10.000.000 ljudi po vsem svetu. na tej strani si lahko pogledate reklani video. http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3084952&show_media=16150142 article_id=3084952&show_media=16150142

Ne morem si pomagat, da si ne bi predstavljala prizora iz Matrice kjer Keanu Reeves sedi za svojim računalnikom v temni sobi. Joj vem, da boste rekli, da sem dokonca zmešana, ampak takšne stvari se nam dogajajo. Kaj majo ljudje od življenja, če živijo v namišljenem svetu. Meni se zdi že to nedopustno, da veliko preveč časa preživim na msn-ju.

Kakorkoli, strokovnjaki pravijo , da je to naša prihodnost. Do leta 2011, naj bi tak program uporabljalo večino ljudi, ki so povzani s spletom. Jaz pa bi se najraje preselila na en otok in srečno živela pod palmo brez interneta do konca svojih dni.

P.E.D. - Post Exchange Depression

2007-09-07T23:05:00.000+02:00

Dragi moji!
Vem, da me boste skritizirali, ker nič pametnega ne nakracam na blog. Glavni razlog je, da še vedno zbiram slike iz izmenjave v Franciji, da bi jih dala na blog. In ker je slik nekaj čez tisoč in je odločitev res težka, se je pisanje postov zavleklo do zdaj. In potem se sprašujem, zakaj nihče ne komentira....Kako pa naj kdo komentira, ko pa ni nič za komentirat! Zato sem se tokrat odločila, da obdelam psihično bolezen, ki se me je lotila v zadnjem mesecu. Poimenovala sem jo P.E.D. (Post Exchnge Depression). Ta huda bolezen se je pojavila po izmenjavi v Franciji, natančneje v trenutku, ko smo zapustili lokacijo izmenjave.

Simptomi bolezni:

neutolažljiv jok
odvisnost od MSN-ja
pogosto gledanje slik iz izmenjave
pošiljanje sms-ov v tujino (sploh po kozarčku ali dveh)
napadi evforije (ob novicah, ki sporočajo možnosti za naslednjo izmenjavo)
pomanjkanje zanimanja za realnost

Zdravljenje:

nove izmenjave
zdravljenje je doživljenjsko
ublažijo se le simptomi, bolezen pa ostane in lahko kadarkoli izbruhne

Naj vas ne skrbi preveč, moja bolezen P.E.D. se počasi umirja. Nazadnje jo je pospešilo "prijazno" sporočilce na enem od internetnih portalov, vendar je stanje trenutno stabilno.

Veselim se že novih izmenjav!!!

Angelček!!!!

2007-08-20T20:16:00.000+03:00

Ta post je posvečen vsem, ki podnevi ne prenehate sanjati,

ponoči pa štejete utrinke.

Ki raje mislite s srcem, in ste z glavo oblakih,

ki veste da najboljše izvira iz vas samih!

Izmenjava v Estoniji

2007-08-16T00:44:00.000+03:00

Dragi moji. Zalotila sem se, da delam eno veliko napako. Dva tedna se pogovarjam samo o izmenjavi v Franciji, medtem ko tiste iz Estonije niti ne omenim. Tako pač je. Nekatere stvari nam bolj druge manj zlezejo pod kožo, pa vendar je vsaka taka izkušnja vredna omembe. Lahko bi vam nakladala ure in ure , pa se mi zdi bolj primerno, da vam pokažem in pokomentiram slike. Prepričana sem, da ste tega bolj veseli kot dolgih postov. Pa začnimo:

Temu bi enostavno lahko rekli skupinsko delo. Čepreav na sliki izgleda, kot, da se na smrt dolgočasim je bilo prav zanimivo, saj smo govorili o možnih prihodnjih projektih. Kadar so v igri nove izmenjave nikoli ni dolgčas.

Še ena slika skupinskega dela. Ma smo bli pridni ;)

Moj najljubši dan na celotni izmenjavi. Predstavljajte si, da sem čisto sama splezala na to leseno hiško. In to dvakrat!!! Bilo je nepozabno, predvsem pa zelo naporno.

Joj se mamo radi. Vsekakor je bil eden izmed čarov izmenjave tudi ta, da smo se non-stop objemali. Kaj je lepšega kot to.

Še ena skupinska slika razen Teje ki žal ni mogla gor in Leje, ki je slikala.
No, to pa so moji plezalni podvigi. Če dobro pogledate se tu že spuščam na realna tla.

Ne preveč posrečena simulacija ruske KGB enote. Tem fantom se je na obrazu videlo, da muhi ne bi nič hoteli. So pa bli simpatični in predvsem smešni.

Ogledali smo si še močvirje. Stvaritelj lesene poti, ki jo lahko vidite na slikah ima ženo na vozičku.Ker je hotel, da si tudi ona ogleda lepote močvirja, ji je naredil več kot kilometr dolgo leseno pot po močvirju. Vsekakor vredno ogleda.

Barbara brez cigareta...kaj takega!!!

Hoja po močvirjo pa je bila za Helin malo prenaporna in je reva omedlela, na srečo se je vse dobro izteklo.

Tudi streljali smo se!!! Žal pa se sama paintballa nisem udeležila, ker me je kuhala vročina in sem samo počivala v senčki.

Avto, ki so ga prejeli invalidi v sovjetskih časih v Estoniji, vendar ga je država kasneje vzela nazaj. Precej fajn pogruntavščina, jaz bi tudi imela avto.

Dan v Parnu. Simpatično obmorsko mestece, ki ga estonci imenujejo kar poletna prestolnica. Plaže so peščene , vendar pa je bila voda zelo hladna.

Poleg lesene hiške in močvirja pa smo imeli tudi možnost skakanja po trampolinu. Nameesto mene je skakala Lea, vendar nisem bla nič prikrajšana saj me je metalo več kot pol metra v zrak...škoda, da se ne vidi na sliki. Posledica trampolina je bila, da me je še en teden vse bolelo, ko pa sem še isti večer legla v posteljo se imela občutek, da še vedno skačem.

KGB zgodbe še ni konec, saj so nas potem prijazni strički zaklenili v zapor. Precej zanimiva izkušnja, na spodnjih slikah pa si lahko ogledate dvorišče zapora.

To je bila izmenjava v Estoniji v besedi in sliki.

Hvala za pozornost.

I am too sexy!

2007-08-13T00:56:00.000+03:00

I'm too sexy for my love

too sexy for my love

Love's going to leave me

I'm too sexy for my shirt

too sexy for my shirt

So sexy it hurts

And I'm too sexy for your party

Too sexy for your party

No way I'm disco dancing.

And I'm too sexy for Milan

too sexy for Milan

New York and Japan

I'm a model you

know what I mean

I do my little turn on the catwalk

I'm too sexy for my... too sexy for my... too sexy for my...

... I'M TOO SEXY FOR MY BLOG!!!!

Viva La France!

2007-07-20T00:31:00.000+03:00

Bonjour!

Pa smo jo že skoraj dočakali! Francija prihajamo! Sploh ne veste, kako težko jo pričakujem....no ja nekateri veste ;) V glavnem priprave so v polnem zagonu:

tri velike kartonaste škatle hrane in pijače in drugih drobnarij( CocaCola, Voda, keksi, čips, Jeger,čokolada, plastični kozarčki, RedBull... )
Vse potrebno, za predstavitev države (potica, pršut, medica,Gorenjka, vino, )
"slovar za preživetje a la Marja" ("VOULE VOUS COUCHE AVEC MOI CE SOIR" je sicer zelo uporabna fraza, se pa bojim, da ne bo zadostovala, zato sem se lotila učenja francoščine preko interneta)
odejica, ki sem jo dobila na frankfurtskem letališču (nikoli ne veš kdaj pride prav)
veliko dobre volje.

Aja za tiste , ki ne veste:na pot se odpravljamo s kombijem. Klapo poleg mene(Je m’appelle Marja) sestavljajo še Mija(cappo di banda), Bojan(Vse je v glavi), Besim (ki se bo prilagajal), Nenad(navigator) in Nina(naša desna roka). Pričakujemo "Roadtrip" avanturo, kaj pa se bo dejansko zgodilo, pa vam povem enkrat v daljni prihodnosti.

Lupčke!

P.s.:Če pridem nazaj iz Francije podobna, kot sem prišla iz izmenjave v Kamniku, je samo ena rešitev, da preživim. Torej, če mi hočete dobro pozorno preberite naslednje vrstice. Nenadzorovani napadi smeha, miselna odsotnost, ponavljanje ene in iste besede (po možnosti imena), in drugi podobni simptomi hude bolezni, kot so se pojavili po izmenjavi v Kamniku...pomenijo, da mi morate takoj kupiti nepovratno karto za Marseille. Zdravljenje doživljenjsko!!!

Brez komentrja!

2007-06-28T03:31:00.000+03:00

Izola, moj drugi dom

2007-06-24T23:43:00.000+03:00

DON MENTONI BAND: NA OBALI

Na obali sonce sije,
včasih res tud veter brije;
na obali luštn je vsak dan.
Vedno vroča so telesa,
ki obljubljajo nebesa;
v Portorožu nikdar nisi sam.
Zvečer pa greš u mesto,
dol na cesto,
da izbereš si nevesto
in odpelješ jo en mejčkan stran.
Luna gleda se u morju,
rdeče učke na obzorju;
na obali nikdar nisi sam.
Morski zrak mi odgovarja,
tud če nimam dost denarja,
bom na obali preživel dopust.
Če je vroče v vodo skočm,
če sem len se pa ne zmočim;
14 dni nasmeh ne gre iz ust.

Po dolgem času sem bila v sredo spet v Izoli. Ne vem zakaj, ampak vedno, ko pridem v ta kraj se mi nariše nasmeh na obrazu in ne mine dokler ne odidem. Ne bom vam razlagala podrobnosti, ampak saj si predstavljate: sonce, morje, stara klapa.....je še kaj lepšega?

Presenečenje!!!

2007-06-16T22:53:00.000+03:00

Moj blog je ugotovil, da ni več zadovoljen s svojo podobo in se odločil za stilsko preobrazbo. Namenil se je po nakupih. Najprej je šel k profesionalcem, ki so mu svetovali novo barvo. Ker je po duši še vedno Jamajčan, ni hotel čisto izbrisati svoje identitete in se odločil, da bo obdržal videz morskega paradiža. Ko je bilo barvanje končano, pa je bilo treba poskrbeti še za modne dodatke. Odločil se je za par kosov nakita v morskem stilu. Zdaj je polen samozavesti in komaj čaka, da se vam pokaže. Upam, da vam je všeč njegova nova poletna podoba.

Postani zvezda v 5. korakih!!!

2007-06-12T01:36:00.000+03:00

Ta post posvečam eni, meni osebno zelo dragi osebi. Ker zadnjih nekaj dni preživlja težke čase, sem se odločila, da jo malo razvedrim s tem da napišem nekaj o zvezdniškem obnašanju. Rekli boste WTF?, ampak verjemite, da tisti ki poznajo situacijo dobro vedo komu je ta post namenjen in o kom oziroma o čem bo tekla beseda.
Najprej sem se lotila raziskave zvezdniškega obnašanja. Saj poznate postopek, ko v Google napišeš »behaveour of celebrities« in klikaš vsak zadetek posbaj v želji izveš kaj novega. In ker nisem našla nič uporabnega, sem se odločila, da pogledam malo okoli sebe. Naletela sem na kar nekaj primernih kandidatov oziroma kandidatk, napela možgančke in prišla do zanimivih zaključkov.. Da pa bi imeli še vi kaj od tega sem sklenila, da vas na hitro naučim kako biti zvezda. Upam da mi moška populacija ne zameri, ampak moj mini tečaj je namenjen predvsem ženskam.

KAKO POSTATI ZVEZDA V 5. KORAKIH:

1. Tvoj videz mora biti vedno brezhiben:
Ne moreš biti zvezda če nisi vedo popolno urejena. Kot prava zvezda seveda moraš imeti ljudi ki skrbijo za to, da vedno izgledaš kot iz škatlice. Stvari na katere moraš biti posebej pozorna so: pričeska, make-up, skladnost obleke in čevljev in najpomembnejše, nohti.
2. Bodi zvezda v pravem pomenu besede
Če hočeš biti res prava zvezda, moraš imeti čimbolj nenavadne želje. Izmišljuj si (beri: preseravaj se) kolikor te je volja in pri tem se ne oziraj na druge. Ker si zvezda, morajo drugi ugoditi vsaki tvoji muhi in to ne glede na čas ali situacijo v kateri se znajdeš. Primer: če si v nedeljo, ko so vse trgovine zaprte zaželiš čokoladni sladoled, se mora tvoji želji ugoditi….saj si vendar zvezda. Ne sekiraj se če boš nekoga poslala na drugi konec mesta po sladoled. In če potem tega sladoleda ne poješ več kot za eno žlico, ne imej slabe vesti, saj si vendar zvezda.
3. Druži se s pomembnimi ljudmi.
Ljudje, ki zares štejejo so pomembni, znani ljudje. Druženje z njimi bo dalo drugim vedeti da si pomembna tudi ti. Pozabi na tiste, ki skrbijo za tvojo popularnost in se trudijo okrog tebe. To je njihova dolžnost, saj si vendar zvezda in lahko jim je v čast, da smejo skrbeti za tvojo prepoznavnost in ugled. Nikakor pa jih nikoli ne smeš omeniti, da si jim hvaležna in javno povedati, da imajo zasluge za to da si zvezda… to se preprosto ne spodobi.
4. Imej veliko občudovalcev
Če bodo ljudje pretirano prijazni s teboj se ne čudi. Sploh pa ob tem nimaš kaj razmišljati. Ti si zvezda in to je njihova dolžnost. Naj ti ne bo neprijetno, če se bodo ljudje zelo trudili da bi ti ustregli to je vendar samoumevno, to si zaslužiš saj si zvezda.
5. Ne prenehaj govoriti o sebi.
Zapomni si: najbolj pomembna si ti, tvoji občutki in tvoje potrebe. Tudi če si v veliki skupini, daj vsem jasno vedeti, da si zvezda. Še bolj pomembno pa je da vedno opaziš, kaj drugi delajo narobe in jim to tudi 1000 krat poveš. Ti tako ali tako nimaš napak ker si zvezda. Kadar gre za vzbujanje kakršne koli pozornosti (tudi medijske), se ne šparaj. Pojavi se kjerkoli se bo dalo, naj ljudje vidijo, da si zvezda.

No, to je bil moj mini tečaj. Ker pa ima vsaka medalja dve plati in ker ne moremo biti vsi zvezdice, naj povem še nekaj o sončkih. To so tisti ljudje, ki jim nikoli ni nič težko narediti za druge in ki so vedno pripravljeni pomagati. So ljudje, ki si nikoli ne jemljejo zaslug za karkoli in vedno prisluhnejo. Ta post je namenjen enemu takemu sončku.

Namen tega posta ni trkati na vest zvezdam in njim podobnim, ampak je potolažiti in vsaj malo nasmejati naše sončke, brez katerih zvezdice sploh ne bi bile osvetljene.

Beseda hvala je premalo…..

Jungle Speed!

2007-06-02T01:28:00.000+03:00

Igra, ki je navdušila že ves svet...tudi mene. Komaj čakam da grem v Marseille, Alix obljublja hud boj, pa ne boj...mesarsko klanje.

Pravila

Za 6 igralcev.

Opis igre:

Cilj igre je znebiti se vseh svojih kart.
Vse karte se razdelijo obrnjene z pravo stranjo navzdol. Vsi igralci dobijo enako število kart. Totem stoji na sredini in je enako oddaljen od vseh igralcev.

Vsak igralec po vrsti obrne karto, s pravo stranjo navzgor, dokler se ne pokaže par(ujemajoči lik ali barva, odvisno od stanja igre).

Igralci z ujemajočimi kartami igrajo dvoboje, t.j. poskušajo premagati nasprotnika, tako da prvi izmakne totem. Tisti, ki izgubijo, dobijo vse navzgor obrnjene nasprotnikove karte in jih položijo na dno svojega kupčka.

Kako igrati:
Totem naj bo na dosegu vseh igralcev. Totema se med igro ne sme dotikati, razen v primeru dvoboja.
Karte se enakomerno razdelijo med igralce, obrnjene navzdol. Karte ki ostanejo se položijo pod totem.
Igra teče v smeri urinega kazalca, začenši z igralcem na delilčevi levi. Igralci izmenoma pokažejo eno karto naenkrat. Vsaka karta prekrije prejšnjo, tako da pred vsakim igralcem nastane kupček kart obrnjenih navzgor. Karta ki se prekrije ne velja več.
Igra se samo z eno roko(desno ali levo), druga pa se nikoli ne vmeša.
Ko igralec potegne karto s svojega kupčka navzdol obrnjenih kart, jo mora obrniti stran od sebe. Tako se ne da goljufati s počasno igro.
Igra je sestavljena iz več krogov. Vsak krog se konča z dvobojem.
Igralci toliko časa obračajo karte, da nekdo obrne karto, ki se po liku (ne glede na barvo) ujema z karto, ki je že obrnjena pri drugem igralcu, igrata igralca dvoboj. Prvi, ki izmakne totem zmaga krog. V dvoboju ostali igralci, ki nimajo ujemajočih se likov, ne sodelujejo. Če vseeno izmaknejo totem, oz se ga po pomoti dotaknejo, glej poglavje ''kaj se zgodi, če…'' spodaj.
Igralec, ki izgubi krog, dobi vse navzgor obrnjene karte zmagovalca in še vse karte pod totemom, skupaj s še svojim kupčkom že odprtih kart. Položi jih na dno svojega kupčka, iz katerega vleče. Karte ostalih igralcev ostanejo v igri. Poraženec dvoboja nadaljuje igro.

Vrste kart:
Simbolne karte: te imajo narisane različne like in so v različnih barvah. Večino časa so bolj pomembni liki kot barve, razen ko se pojavi posebna karta, (glej spodaj). Liki so si pogosto zelo podobni, vendar niso enaki.

Posebne karte: obstajajo tri vrste posebnih kart:
Puščice navzven: vsi igralci na glas preštejejo ''ena, dva, tri'' in nato vsi naenkrat obrnejo karto. Če ni dvoboja, se igra nadaljuje kot prej in naslednji igralec obrne karto.

Puščice navznoter: vsi igralci morajo poskusiti izmakniti totem. Zmagovalec položi svoje karte pod totem obrnjene navzdol, kjer počakajo naslednjega poraženca. Zmagovalec nato nadaljuje igro.

Barvne puščice: liki niso pomembni – veljajo ujemajoče se barve kart. Konec je, ko se karta prekrije z drugo.

Konec igre:
Ko igralec obrne svojo zadnjo karto, ostane v igri, in čaka da lahko sodeluje v dvoboju. Ostali igralci igrajo normalno dalje. Igralec zmaga, ko odda zadnjo karto.
Posebni primer: če je zadnja obrnjena karta puščice navzven ali barvne puščice je igralec zmagal in položi karte pod totem.
Če pa je zadnja karta puščice navznoter in igralec ne izmakne totema prvi, čaka na naslednjo karto puščice navznoter, za katero se dvobojuje. Če jo vzame zmaga.

Kaj se zgodi če:
…dva igralca istočasno zgrabita totem? Dvobojujeta se 10 sek. In si poskušata priboriti totem. Če se ga po 10 sek še vedno oba držita oz., če si še nihče ni priboril totema je zmagovalec tisti, ki drži totem spodaj. Pri dvoboju si ne smemo pomagati z drugo roko.
…igralec po pomoti zgrabi ali pa se dotakne totema? Igralec dobi vse navzgor obrnjene karte, vključno s tistimi izpod totema.
…je potegnjena karta puščice navznoter ali puščice navzven, a se igra nadaljuje, ker je bila obrnjena še ena karta? Prehitrega igralca se kaznuje, tako da dobi vse navzgor obrnjene karte.
…ujemajoči par je na mizi, a se igra nadaljuje, ker je bila obrnjena še naslednja karta (par je bil zgrešen)? Igra teče dalje. Tako lahko pride tudi do boja med tremi ali več igralci. Zmagovalec nato poljubno razdeli karte med poražence.
…pride do več ujemajočih parov? Možen je le en dvoboj. Ostale ujemajoči pari ostanejo odprti in igra teče dalje.
…je obrnjena karta puščice navzven, nato pa je po štetju ''en, dva, tri'' potegnjena še ena? Če se krog z prvo karto puščice navzven konča z dvobojem, potem se drugo karto puščice navznoter zanemari.
V vseh ostalih primerih goljufanja, goljuf pobere vse navzgor obrnjene karte in karte pod totemom.
Igra se nadaljuje, dokler ne ostanejo trije igralci.

Sem se odločila, da jo nabavim tudi sama.... in potem vas povabim na Jungle Speed!!!!

bojni načrt

2007-05-23T00:19:00.000+03:00

Pa ste me dočakali. Dolgo je trajalo in tudi danes vam ne mislim povedat nič novega. Po Estoniji sem se sestavla, vsaj za silo in zdaj izkoristim vsako minuto, da se nastavljam sončnim žarkom. Vse bi bilo v najlepšem redu če ne bi bilo tistih majhnih živalic, ki nam hodijo po glavi in parajo živce. Ne, ne to niso mutirani majski hrošči ampak večini dobro poznana nadloga imenovana izpiti. Učenje zna bit res zanimivo ampak kako naj se spravim za knjige, ko pa ste vi okrog mene in me silite(beri: jaz vas silim), da gremo na kavo, na kosilo in kaj vem kam še vse. Super načrt sem mela pa kaj ko je šlo vse po gobe. No še vedno lahko nadoknadim zamujeno. Prav zato sem izdelala super druper bojni plan učenja. Upam, da bo koristil tudi vam, predvsem pa, da se ga bom jaz držala. Pa začnimo lepo po vrsti:

preglej izpitne roke
najdi si literaturo, ki jo potrebuješ za izpit
preračunaj koliko časa potrebuješ za en izpit
prijavi se na izpite
izppolni morebitne obveznosti, ki sso pogoj da lahko pristopiš k izpitu
predelaj literaaturo in naredi izpiske
en teden pred izpitom začni ponavljati snov ki si jo predelal-a
naredi izpit z desetko

Samo recite, da nisem genij. No zdaj pa vas zapuščam ker se mi že mudi novvim zmagam naproti.

Vaša mala.

Zebeee!

2007-04-06T22:38:00.000+02:00

Evo me pa sem v Estoniji! Na Brniku ni bilo nobenega problema. In tako sem zacela z mojim prostovoljnim delom. Z otroci je prav zabavno. Rišemo, barvamo, izdelujemo veternice....no vsaj poskušamo. Res je super. Otroci so me lepo sprejeli kjub temu, da ne znam estonščine. V prihodnosti pa bomo delali cocktaile in se učili angleščino. Odkar sva z Vesno tam je mladinski center zasijal v lepši luči saj smo stene okrasili z risbicami otrok in s punčkami iz volne. Ti otroci imajo toliko energije za ustvarjanje pa nimajo nikogar ki bi se ukvarjal z njimi. Imajo plesne vaje in kuhanje to pa se mi zdi da je vse. Jaanika pa je odlična šefica, samo malo premalo je zagnana.

To je za enkrat vse, se še kaj javim.

Al Kaida undercover

2007-04-01T23:55:00.000+02:00

Dragi moji! Vem , da ste dolgo čakali na naslednji post. Moja true story vas sigurno ne bo pustila ravnodušnih in morda boste celo pomislili, da je bilo vredno čakati. Pa pojdimo lepo po vrsti.

Končno je nastopil težko pričakovani prvi april. To je vsekakor moj dan. Poleg dneva norcev je ta dan prav tako uradni začetek mojega prostovoljnega dela v Estoniji. Bila sem v pričakovanju. Začelo se je precej vzpodbudno. Sveža žemljica s sirom in jutranja kava. Mmmmm… Prišel je Bojan(za vse ki ne veste šofer DŠIS-a v Mariboru, mimogrede zelo prijazen možakar) na poti sva srečala našo Bezno (Vesna, oprosti J) in potem smo se skupaj odpravili v Gradec. Običajno oddajanje prtljage…in potem se je začelo. Uslužbenci letališča, ki so se ukvarjali z nama so nama prijazno povedali, da bi se morala presesti na navaden voziček. Po parih minutah sva si uspeli izboriti, da se bom na navadnem vozičku peljala le skozi magnetna vrta. (Ne sprašujte zakaj!) Vse lepo in prav. Ko sem bila ne preveč udobno nameščena na navadnem vozičku, so dvignili moj voziček na rentgen za prtljago in hoteli »slikati akumolatorje«. Si predstavljate to komedijo?!?!? Kaj šele ko sva jima poskušali že petič (še vedno neuspešno) razložiti da imam dry(suhe) batteries in ne drei(tri) batteries. In potem kaplja čez rob. Hoteli so mi vzeti akumulaorje iz vozička da bi jih spustili čez rentgen. Kaj???? To sploh ne bi bil tak problem, če ne bi bilo treba odšraufat celega sedeža da prideš do akumulatorjev. Razložili sva, da se to ne da in da lahko samo serviser vzame akumulatorje iz vozička. Da sploh ne omenjam vseh poskusov, ko sva se zaman trudili razložiti, da sem že potovala z letalom in da nikoli nisem imela problemov. Vse zaman. Neka ženska mi je potem pojasnjevala da je lahko nevarno če ne morejo pogledati akumulatorjev pod rentgenom. Kaj za vraga je lahko nevarno?!?!?! Ja če niste vedeli je škatla v kateri sta akumulatorja tako zelo velika, da vanjo brez problema skrijem kakšno ročno bombo, pa kaj eno, pet jih spravim tja noter. In še za vse tiste, ki ne veste. Da!!! Delam za Al Kaido, (Osama Bin Laden pa je moj najboljši kolega. En teden nazaj sva igrala šah pri meni doma). Ne moreš verjet! Dovolj ironije in cinizma! Ampak vseeno! Kot da sem teroristka. In ko so se že končno odločili, da nisem za na letalo zaradi mojega »nevarnega« vozička so nama vrnili prtljago. Kasneje sva spraševali zakaj točno nisva mogli leteti in takrat so nama navedli naslednje vzroke:

-voziček je nevaren, ker ga ne morejo rentgensko pregledati ne sme na letalo

-kar na enkrat sem tudi potrebovala »medical certification« za voziček. Nikoli še nihče ni niti omenil da kaj takšnega sploh obstaja kaj šele da bi to potrebovala

-hoteli so vedeti mojo diagnozo in ko sem jim jo povedala in celo napisala (arthorogripossis) so rekli da za kaj takšnega še niso slišali in če jim lahko povem kakšno drugo ime za to bolezen (eeem….nekako ni drugega imena…)

-karta ni bila pravilno rezervirana za voziček čeprav je gor pisalo da gre za električni voziček.

V glavnem ko jim dokažeš, da maš prav najdejo drug izgovor da te ne spustijo na letalo. Meni se je vse skupaj zdelo (se opravičujem za izraz) jebanje v glavo!!! Direkt!!!

Da skrajšam zgodbo…To je kršenje človekovih pravic. Nobenega potnika ne bi smeli zavrniti, ker je na električnem vozičku. Če nimajo ustreznih naprav, da bi pregledali voziček, to ni moj problem, ampak njihov. Upam, da bo jutri več sreče na Brniku. Pa da ne pozabim dodati še ene pripombe. Toliko o enakopravnosti, tolerantnosti in enakih možnostih za vsakega prebivalca Evrope. Avstrijci so vedno veljali za zgled. Zakaj že????

Res bi rada vaše mnenje o vsem skupaj. Obljubim, da se bom redno oglašala iz Estonije, da boste vedno na tekočem, kaj se dogaja z mano.

Rada vas mam!!! Pa pogrešala vas bom!!!!

Divja narava!

2007-03-19T20:12:00.000+02:00

Mogoče bo na prvi pogled res izgledalo, da nimam kaj za počet, in da tarnam nad vremenom. Ne! Nočem jamrat! Ampak kje je še to svet videl.
V soboto je bil tak lep sonček. Pa kako je blo toplo! Ležala sem v ležalniku precd hišo , v kratkih rokavih, bosa, s sladoledom v roki in se nastavljala sončnim žarkom. Pravljično. Razmišljala sem že kako bom naslednji vikend odnesla domov vse debele puloverje in jopice in šla v šoping, da osvežim svojo omaro.
In danes... gledam skozi okno, vse je belo in še kar sneži...nič več sledi o pomladi in o kratkih rokavih. Kje je bil ta sneg dva meseca (je rekla Mija). Jaz pa se ne strnjam z njo. Kar se mene tiče mi ji ljubše če snega sploh ni. Naj bo v gorah za tiste ki se radi predajajo zimskim užitkom. Nič ne rečem...res je lepo če si v toplem zavetju svoje sobice in gledaš ven kako poplesavajo snežinke po nebu...pa vseeno...jaz bi poletje in dogodivščine!!!!

Kje si pomlad, nestrpno te pričakujem!!!

Metelkova Mesto

2007-03-13T01:42:00.000+02:00

Dragi moji, zgodila se mi je totalna polomija. Res sem se trudla, da sem napisala zeloo dolg post o Metelkovi, ga opremila s slikicami, se potrudila oh in ah....in kaj se zgodi potem? Pri "lepljenju" zadnje sličice po pomoti pritisnem "view blog", da si ogledam nastalo mojstrovino, seveda brez da bi shranila post.
Pa če to ni krivica. Brskala za informacijami na internetu , iskala slike in potem to. Vem niste vi krivi, ampak boste pa žal prikrajšani. Obljubim da se vam oddolžim pri naslednjem postu. V tolažbo nekaj "ukradenega" iz spletne strani: http://www.metelkova.org/gromka/readnews.php?ident=47

Avtonomna kulturna cona Metelkovo mesto, ki je danes znana po celotni Evropi in širše leži na območju nekdanje vojašnice. Neizkoriščeni javni prostor, ki ga je država nameravala rušiti, je septembra 1993 zasedla skupina ljudi, ki je želela ustvarjalno in avtonomno produkcijo. Država kot tudi Mestna občina Ljubljana vse do danes nista imele nikakršnih interesov, da bi se status avtonomne cone zaščitil in ohranil tako, da bi ljudje lahko ustvarjali in živeli avtonomno produkcijo. Ali sta jo poskušali legalizirati ali pa jo nadomestiti z nakupovalnimi in drugimi komercialnimi središči. Trnav vendar energičen razvoj Metelkove Mesta so omogočale številne skupine, ki so se vedno znova borile ter vzpostavljale avtonomijo, nove prostore, nove vsebine in kulturo.
Metelkova je eden redkih prostorov, kjer se združujejo in soobstajajo različne žive glasbene godbe od Free Jazza, Noisa, Punka do Duba in Techna. Na Metelkovi imajo ateljeje tudi številni umetniki, ravno tako pa se lahko pohvali z eno od najbolj odprtih in kreativnih galerij za sodobno umetnost v Sloveniji in širše. Metelkova je tudi eden redkih prostorov v Sloveniji, ki omogoča migrantom in prosilcem za azil ter pripadnikom etničnih in drugih manjšin, da se lahko odprto družijo tako med seboj kot tudi z drugimi ustvarjalci in obiskovalci. Metelkova je tudi nekaj let gostila Ženski center in je še danes eden redkih prostorov pri nas, kjer skupnost vodi klubske prostore za hendikepirano mladino, geje in lezbijke. Poleg tega so bile na Metelkovi oblikovane in speljane mnoge kampanje proti rasizmu in drugim oblikam individualnega in družbenega nasilja.

Veste kaj pa je meni najbolj všeč na Metelkovi: Vhostlu celica imajo stranišče, kije dovolj veliko, da se lahko z vozičkom not zapelješ.

Advance Planning Visit

2007-03-08T20:08:00.000+02:00

No pa je za mano APV (Advance Planning Visit) v Estoniji. Super je blo. Komaj čakam, da grem na EVS. Preden pa vam začnem na dolgo in široko razpletati zgodbico o moji dogodivščini, naj za tiste, ki ne veste kaj je APV navedem še nekaj dolgočasnih dejstev. Advance Planning Visit je pravica bodočega EVS (European Voluntary Service) prostovoljca, da si pred začetkom prostovoljnega dela ogleda kraj, kjer bo delal, bival, da spozna mentorja... pa še marsikaj. Dovolj teorije...pa pojdimo lepo od začetka.

V petek 2.3.2007 se tri hude bejbe (Alenka, Vesna in moja malenkost) odpravimo na letališče. Ko tako polne optimizma sedimo na letalu, nas prijazen glas ogovori in nam sporoči, da je let odpovedan zaradi tehničniih težav. In ker se ne vdamo tako zlepa, smo v soboto seveda ponovile vajo. In poletele... najprej v Frankfurt nato še v Tallinn. Vikend je res hito minil. Skupaj z Elen in Jaaniko smo usklajevale interese in pridobivale ideje o mojem bodočem delu. Ker pa slika pove več kot tisoč besed vas vabim, da si mojo zimsko pravljico ogledate kar sami. Obilo užitkov!!

Brez jutranje kavice na letališču seveda ne bi šlo!

Frankfurtsko letališče: "Tallinn prihajam!!"

Yes Sir! I understand!

In še nekaj utrinkov iz prečudovitega mesteca Tallinn:

Mestna vrata!

Eden najprestižnejših hotelov v Estoniji, ki je gostil tudi britansko kraljico. Kaj? Ta podrtija?

Nekaj kar me je čisto očaralo: največje sidro kar sem ga kdaj videla!

To pa so res ogromne ladje!

Ne ne, to ni Antarktika to je morje v Tallinu, res neverjetno.

Za konec pa še nekaj malega o tem, kakšno je živjenje nad oblaki:

Večerni pogled iz letala!

Krilo letala!

Sončni zahod iz letala!

No to je blo vse. Do naslednjič delajte neumnosti.

Še zadnje priprave

2007-03-01T22:57:00.000+02:00

Ok....samo še spakiram potovalko in že me ni. Talin prihajam. Moj prvi polet z letalom. Kar trese me ko pomislim da grem v Estonijo kjer je zima, sneži ......po mojem bom kar zmarznila.

Zaželite mi srečo

2007-02-27T02:52:00.000+02:00

NE BOM POZABIL NA STARE ČASE

Spet je nova noč za zabavo.
Stara klapa nabira se.
Spet prodali bomo glavo za srce.

Nora noč ki naj nikoli ne mine.
Strast prižgana bo v očeh.
Ogenj ki bo prinesel spomine, solze in smeh

Ne bom pozabil na stare čase.
Vsi za enega, eden zase.
To edina je pot spomina, na mladost, na norost.
Ne bom pozabil na stare čase.
Zase hočem vse naše sanje
Moč spomina je ujeta vanje, to je most za norost, za mladost.

Spet je dobra noč za spomine.
Spet diši mi po mladih dneh.
Ko še ni bilo sivine v laseh.

Nora noč ki se končala takrat bo,
ko bo zmanjkalo besed
in bo vsak v svojem kotu sam s sabo klel ta svet.

_________________________________________________________

In res se je spet zbrala stara klapa: Barbara, Mija, Metka, Vesna, Dominik in moja malenkost (Teje, Bojana, Boštjana, Blaža....in vseh tistih, ki se jih trenutno ne spomnim na žalost ni ). Se morda sprašujete ZAKAJ? Ker je imela naša Vesna rojstni dan!!!!!! V parlamentu smo sedeli ob dobri glasbi (I dont feel like dancing), in jegru ter obujali spomine. Od vikenda v Izoli, do smučanja v Livignu, novega leta afterja, pusta.... pa še kaj bi se našlo. Ja ja tisti zgoraj našteti dobro veste o čem pišem.....Pa da ne zabluzim preveč: Hotla sem vam povedat, da ste zakon in da vas mam rada. Nekak (še sama ne vem kdaj) ste mi zlezli pod kožo.
Ok ok bom nehala da ne dobite sladkorne in tud zato, ker se mi že pošteno zeha.

Supergirl

2007-02-24T15:01:00.000+02:00

You can tell by the way, she walks that she's my girl,
You can tell by the way, she talks she rules the world.
You can see in her eyes that no one is her Chi,
She's my girl, my Supergirl.

And then she'd say: It's OK, I got lost on the way
But I'm a Supergirl and Supergirls don't cry.
And she'd say: It's all right, I got home late last night
But I'm a Supergirl and Supergirls just fly.

And then she'd say, that nothing can go wrong,
When you're in love, what can go wrong?
And then she'd laugh the night turns into the day,
Pushing her fears further along.

And then she'd say: It's OK, I got lost on the way
But I'm a Supergirl and Supergirls don't cry.
And she'd say: It's all right, I got home late last night
But I'm a Supergirl and Supergirls just fly.

Then she'd shout down the line, tell me she's got no more time
Cause she's a Supergirl and Supergirls don't cry.
And then she'd scream in my face, tell me to leave, leave this place
Cause she's a Supergirl and Supergirls just fly.

She's a Supergirl, a Supergirl,
She's sowing seeds, she's burning trees,
She's sowing seeds, she's burning trees,
Yes, she's a Supergirl, a Supergirl,A Supergirl, my Supergirl

Tudi jaz ga imam....Blog seveda!!!!

2007-02-24T14:12:00.000+02:00

Pa ga imam končno tudi jaz... Blog seveda. Upam da vam bo všeč in da me boste redno brali. Razlogov za to, da sem začela pisati blog je več. Prvi je ta, da je moje življenje zadnje čase preveč komplicirano in se veliko dogaja (veliko se tudi obeta v naslednjih mesecih), pa je škoda če se stvari nebi beležile in šle prehitro v pozabo. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila ljudem, ki so pripomogli k rojstvu tega bloga:

Nives: njeni posti me vedno zabavajo in me spravljajo v dobro voljo, polni so dobrih štosov in receptov.... Nives zakon si!!

Vesni G: ona ima res poseben smisel za humor, njeni posti, napisani v stilu Bridget Jones me včasih nasmejejo do solz

Vesni Š: ona mi je dala idejo, da bi bilo dobro na potovanjih imet blog, da so lahko tvoji najdražji vedno na tekočem kako je s tabo

Drugače pa tisti ki me bolje poznate veste da sem vedno naokrog, tako da se že v naprej opravičujem če ne bom redno pisala...tako pač je.

Tako, ker je vse enkrat prvič in za prvič imate dovolj, se od vas poslavljam.